Kaj se zgodi z našim telesom, ko zaspimo za operacijo

Kaj se v resnici zgodi z našim telesom, ko zaspimo za operacijo? Kako anesteziologi poskrbijo za varnost, kako se odločajo o vrsti anestezije in ali se lahko človek res zbudi med posegom?

O vsem tem govori izredni profesor dr. Peter Poredoš, dr. med., specialist anesteziologije z UKC Ljubljana.

Anestezija ni namenjena sama sebi, temveč omogoča, da se lahko izvede operativni ali diagnostični poseg. "Gre za medicinski postopek, s katerim vplivamo na zavest, zavremo zaznavanje bolečine in sprostimo mišice, da lahko kirurg varno opravi svoje delo," pojasnjuje sogovornik.

Anestezija ni stikalo on/off

V splošni javnosti je pogosto prisotna predstava, da anestezija pomeni preprosto "izklop možganov". A resnica je precej bolj zapletena in natančna: "To ni gumb on/off. Ne izklopimo možganov, temveč zelo nadzorovano znižamo aktivnost določenih možganskih centrov. Gre za z zdravili povzročeno zavoro zavesti, iz katere človeka ne moremo zbuditi z običajnimi dražljaji," razlaga izr. prof. dr. Poredoš.

Anestezija deluje na več ravneh: vpliva na zavest, bolečino, spomin in mišični tonus. "Izklopimo tudi centre za logični razum in spomin, zato se pacient posega ne spomni," dodaja.

Če podkast raje poslušate v avdioobliki, lahko to storite spodaj:

Kaj boste slišali v tokratni epizodi

• kaj se v telesu v resnici dogaja, ko "zaspimo za operacijo"
• zakaj anestezija ni navadno spanje in kako natančno je nadzorovana
• katere vrste anestezije poznamo in kako se zdravniki odločajo za pravo
• zakaj je pomembno, da je pacient pred posegom iskren glede svojih navad in zdravil
• kako telesna kondicija vpliva na tveganje pri anesteziji
• zakaj dolgotrajna teščnost pred operacijo ni več priporočljiva
• kateri zapleti so za anesteziologe največji izziv in kako jih preprečujejo
• kako pogoste so alergijske reakcije na anestetike
• katera sta dva največja strahova pacientov in zakaj sta redka
• ali se človek res lahko zbudi med anestezijo in kako pogosto se to zgodi
• zakaj anestezija danes sodi med najbolj varne postopke v medicini

Zakaj je pomembno, da je pacient iskren

Eden ključnih poudarkov pogovora je pomen zaupanja. "Iskrenost in zaupnost med pacientom in anesteziologom sta izjemno pomembni. Posegamo v zelo intimne sfere, tudi v navade in razvade, ki jih ljudje včasih zamolčijo," opozarja sogovornik.

Ti podatki vplivajo na načrt anestezije, obvladovanje bolečine in okrevanje po posegu. "Iz tega, kar izvemo, lahko zgradimo zaporedje zelo pretehtanih odločitev za čas pred, med in po anesteziji."

Pred posegom anesteziolog pregleda vso dokumentacijo, izvide in oceni bolnikovo telesno zmogljivost. Pri tem niso pomembne le diagnoze, temveč tudi življenjski slog. "Včasih raje dam na mizo pacienta z več pridruženimi boleznimi, ki pa vsak dan hodi na Šmarno goro, kot nekoga, ki je navidezno zdrav, a živi na relaciji kavč–kuhinja," ponazori sogovornik.

Največje tveganje predstavljajo srčno-žilni in pljučni zapleti ter okvara ledvic. Če je tveganje večje, je potrebna dodatna priprava in nadzor.

Ena najbolj varnih medicinskih metod

Anestezija danes velja za enega najbolj nadzorovanih in varnih postopkov v medicini. "Rad jo primerjam z letalstvom. Če je pred desetletji zaradi anestezije umrl eden na deset tisoč pacientov, danes govorimo o enem na petsto tisoč ali celo enem na milijon," poudarja dr. Poredoš.

Pacient med splošno anestezijo ne diha sam, zato dihanje prevzame aparat. Anesteziološka ekipa ves čas spremlja srčni utrip, krvni tlak, dihanje in možgansko aktivnost. "Pripravljeni smo tudi na redke zaplete, na primer težko intubacijo, za kar imamo posebne pripomočke in protokole."

Dva največja strahova: se ne zbuditi ali se zbuditi

Najpogostejša strahova pacientov sta: kaj, če se ne bom zbudil in kaj, če se bom zbudil med operacijo. "Budnost med anestezijo je izjemno redka, približno ena na tisoč do dva tisoč anestezij. In tudi takrat se večina pacientov tega ne spomni," pojasnjuje sogovornik.

V svoji karieri se je srečal s tremi primeri, ko so pacienti zaznali dogajanje med posegom. "Najpogosteje gre za fazo prebujanja, ko se anestezija prehitro poplitvi. Takrat lahko pacient čuti pritisk ali sliši glasove, kar je lahko zanje stresno."

Kaj zaznajo možgani in česa ne

Možgansko aktivnost danes merijo s posebnimi napravami, a te zaznajo povprečje preteklih sekund. "Če je bil pacient buden deset ali dvajset sekund, to lahko zaznamo z zamikom. Za pacienta je to lahko neprijetna izkušnja, a trajno se je običajno ne spomni."

Med anestezijo možgani zaznajo le prehod v nezavest in trenutek prebujanja. Vmes ni spomina. Včasih se v fazi prebujanja pojavijo sanje. "Anestetiki aktivirajo tudi center za nagrajevanje. Včasih pacientom celo sugeriram, kaj naj sanjajo, a sanje niso vedno le prijetne," še doda sogovornik.

Hrana, teščost in sodobni pristopi

Tudi pristopi k teščosti pred operacijo so se v zadnjih letih spremenili. Dolgotrajna teščost ni več priporočljiva. "Danes vemo, da je predolga teščost lahko celo škodljiva. Priporočamo šest ur brez trdne hrane, bistre tekočine pa do dve uri pred posegom, pri otrocih celo do eno uro. Uvajamo tudi energetske napitke, da telo ne preide v razgradnjo lastnih zalog," pojasnjuje.

Cilj je hitrejše okrevanje, manj slabosti in boljše počutje po operaciji.

"Rad bi, da bi pacienti vedeli, da anestezija ni nekaj, česar bi se morali bati. Ves čas je z njimi izkušena, šolana ekipa, ki bedi nad vsakim dihom," zaključi izr. prof. dr. Poredoš.

Spremljajte tedenske pogovore o zdravju

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko poslušate vsako nedeljo na N1, pa tudi na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.